"... vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati svojim otrokom" (Lk 11,13).

Neka nova sekta, ki je že par let navzoča tudi v Sloveniji, mi je v kuverti poslala dekorirano obstrižen listek s stavkom: "Roke, ki pomagajo, so svetejše kot usta, ki molijo." Sekta mi je kot katoliškemu duhovniku in doktorju teologije najbrž hotela sporočiti nauk, ki naj bi nasprotoval krščanskemu. In res je ta stavek tako zapisan, da bi ga lahko sprejeli za geslo marksisti, ki so se radi zgražali nad tem, kakšne katedrale je zgradil srednji vek za molitev, namesto da bi s tistim denarjem nasitil vsaj za nekaj časa sestradane množice. Zakaj je tako govorjenje zmota? Skozi dve tisočletji so cerkve, namenjene molitvi, gradile sestradane množice prostovoljno in z neizmerno ljubeznijo, ker so vedele, da je prva hrana, od katere živijo, ravno molitev. "Ne živi človek samo od kruha ..."

Vendar je v poslanem stavku tudi odtenek resnice, ki ga potrjuje Jezus. Molitev je lahko slaba, samo...