Kar se obleti

Obletijo se leta, zato obhajamo spominske obletnice. Od sončnih do mrakobnih. Zdajšnje množice stiške mladine se bodo, upajmo, še v sivih letih rade spominjale veselih septembrov. Ali bodo slovenski kristjani čez pol stoletja še obhajali obletnico papeževega obiska pri nas ali pa leta osamosvojitve? Razglasitve tega in onega rojaka za blaženega, za mučenca in nemara celo za svetnika? Koliko bo čez sto let sploh še rojakov »na svoji zemlji svoj gospod«?

Imamo ga, se odslej lahko veselijo slovenski verni pedagogi, svojega zavetnika! Vsaj zdajšnji se mu bodo, tako je upati, izročali tja do konca svojega (službenega) veka. Učitelji, če se omejimo na šolo, krvavo potrebujejo njegovo pomoč. Zemeljski minister jim je ne zagotovi dovolj, snovalci učnih načrtov in učbenikov se držijo v napeti razdalji, starši so po večini zadnji, ki bi učitelju stali ob strani. Nemara so jim še najbližji varnostniki, a baje je tudi nje kak bojeviti šolar že zmikastil.