Ponižnost

»Ta je šel opravičen domov, oni pa ne« (Lk 18,14a).

Temeljno prizadevanje judovsko krščanskega vernika je doseči opravičenje, tj. živeti v dejavnem odnosu z Bogom in biti deležen njegovega usmiljenja. Tako farizej kot cestninar sta s tem namenom stopila pred Boga. Farizej je prepričan, da je cilj že dosegel, da je že pravičen (gr. díkaios). Vendar ima polne roke »dobrih« del in srce, polno obsodb, zato ne more sprejeti besede odpuščanja. Kdor pa ni izkusil odpuščanja, ne pozna ne Boga ne sebe in se boji bližnjega. Prva lastnost pravičnih je ponižnost. Ponižen človek drži roko na prsih, pogled pa ima usmerjen kvišku. Ponižnost je mati modrih, ker velike varuje pred oholostjo in majhne pred samopomilovanjem. Vera brez ponižnosti je kot pevec brez posluha - nikogar ne privlači in ne prepriča. Pravični pa živi iz vere (Rim 1,17) v usmiljenega Očeta, ki daje »soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter...