»Danes je v to hišo prišlo odrešenje« (Lk 19,9).

Ob 75-letnici rojstva pesnika Daneta Zajca Aleš Šteger piše: »Ob prebiranju Zajčevih tekstov se vsiljuje podoba ogromnih termitnjakov z nepreštevnim številom vhodov in izhodov, z gomazečo živo in tihotno maso v spreminjanju, brez središča, brez cilja in posledično brez upanja« (Ampak, oktober 2004, 43).

Tako pesnik vidi današnjo postmoderno družbo. Njene poteze se stekajo v pojem »neodrešljivost«. Nemški nobelovec Heinrich Böll v romanu »Nazori nekega klovna« (»Die Ansichten eines Clowns«) prispeva podobi »gomazeče žive in tihotne mase« nagnetenih osamljencev še eno izrazito potezo s stavkom: »Tudi hudič ne more imeti tako ostrih oči kot sosedje.« Torej: odsotnost ljubezni rojeva osamljence z občutjem »neodrešljivosti«.

V globini se različni vzroki človeške krivde zlivajo v isti vozel. Človek izgublja upanje v odrešenje, če se odtrga od odrešenjskega občestva,...