Jezuitski pater Marko je pripovedoval pretresljiv dogodek, ki se me vedno znova dotakne, ko se spomnim nanj. Kot mlad duhovnik je hodil na dom maševat h globoko verni ženi, ki jo je bolezen priklenila na posteljo. Na začetku maše ji je običajno dejal: »Prišel sem, da ti povem, kako te Gospod ljubi«. Počasi je bolezen v grlu tako napredovala, da ni mogla več zaužiti hostije. Zato je pri obhajilu dal ženi otipati hostijo in ji dejal: »Dotakni in prepričaj se, kako dober je Gospod in kako te ljubi, ker ti želi biti blizu tudi v bolezni!« Prav v obhajilu in sploh v zakramentu svete evharistije doživljamo resničnost psalmistovih besed: »Okusite in glejte, kako dober je Gospod« (Ps 34,9), ki ostaja z nami (prim Lk 24, 29). Verujemo, da je med nami in nas bo spremljal tudi »po globeli smrtne sence« (Ps 23, 4) našega življenja. Zato bomo letos, v letu evharistije, pri branju pasijona še pozorneje prisluhnili poročilu o postavitvi evharistije (Mt 14, 20-30).
<...>