Saj vem, da je tako. Pa me kljub temu vsakič preseneti način, kako neverujoči vprašanja vere vedno obrnejo samo na materialno plat, jih napravijo banalna. Velika noč, na primer, jim pomeni hranjenje, veliko hrane. Zato so nas v medijih letos zasuli z nasveti in opozorili o tem, kako ravnati, da se ne bomo preveč najedli, celo nažrli. Kaj je zdravo in kaj ni, kako je s holesterolom in zakaj sploh jesti meso? Ubogi prašiči, ki končajo pod nožem neusmiljenih katoličanov, ki so si za velikonočni obred v Sloveniji izbrali prav šunko. In potem so tu jajca, neizčrpen vir besednih iger in norčevanj. Vsako leto isto. Letos smo doživeli celo nekatere nove odtenke. Že teden pred veliko nočjo je na podelitvi nagrad za medijske dosežke znani komik nastopil kot ubogi pujsek, ki bo žrtvovan zaradi katoliškega praznika. Zbudila se je civilna družba in pred Prešernovim spomenikom rotila, naj vendar prenehamo z velikonočnim jedilnikom. Nobene besede o simboliki in postu, pač pa ena sama velika nestrp...