Ničkolikokrat je papež Janez Pavel II. izrazil gorečo željo, da bi Evropa končno zadihala s polnimi pljuči: njen vzhod in zahod skupaj. Vedel je, da se to ne bo zgodilo, dokler bo celino delila železna zavesa, ki so jo spustili komunisti, da jim prebivalstvo ne bi ušlo iz njihovega raja na zahod in da ta ne bi videl njihovih zločinov. Zato je neutrudno delal za spoštovanje človekovih pravic povsod, tudi v komunistični Evropi. Njegova prizadevanja niso bila zaman, komunizem je propadel, ovir za združitev obeh delov Evrope ni bilo več.

Pred letom dni smo skupaj z drugimi srednjeevropskimi državami vstopili v EZ. Čeprav pri nas ni videti posebnih sprememb, se je v globinah vendarle zganilo. To, da smo v Evropi, je večini dalo občutek varnosti, kajti utrdilo se je prepričanje, kako v Evropi nobena politično-ideološka skupina ne bo mogla početi z ljudmi in državo, kar se ji zljubi. Popustil je strah, da se bodo komunisti maščevali, če jim ne bomo še naprej pustili gospodovati na...