Miha Turk, urednik pri Ognjišču

Ob prebiranju rubrike, ki jo pravkar berete, sem se v strahu spraševal, ali bo prišla tudi moja ura. Zdaj je prišla in gospod urednik mi je naložili najtežjo nalogo. Lahko bi me spraševal o vsem drugem, le o časnikarstvu težko govorim. Ko se včasih življenje in delovne obveznosti zgostijo do te mere, da jih že težko »pogoltnem«, in se vprašam - tako kot vsak - ali sem res na pravem mestu, se mi hkrati z vprašanjem ponuja odgovor. V petem razredu smo s sošolci pripravljali šolski časopis (res ne vem, ali nam je poskus uspel); v srednji šoli sem tri leta čakal, da smo maturantje imeli čast urejati šolsko glasilo Iskre; v študentskih letih sem začel po naključju sodelovati z Ognjiščem. In ker v naključja ne verjamem, vem, da me je na to pot pripeljal Nekdo, ki bolje kot jaz ve, kaj je zame dobro. Verjetno je »moja krivda« v tem, da rad govorim in rad pišem, zato se mi delo, ki ga op...