Ko bi slovenska beseda tako žlahtno tekla vsem našim rojakom na senčni strani Karavank, kot prihaja z ust prof. dr. Ludvika Karničarja z Obirskega! Sočno in lepo - kot bi rožice sadil! »Če je že tako, potem vse te rožice podarjam staršem, sorodnikom in drugim govorcem domačih govorov po Koroškem, ki so me že zgodaj navdušili in prepričali o lepoti in globoki izrazni zmogljivosti naših narečij,«
pravi Karničar, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Univerze v Gradcu.
Ker je kramljanje z njim namenjeno bralcem Družine, zapišimo še njegovo laskavo izjavo: »Družina je časopis, ki ima že od nekdaj najlepšo slovenščino!«
Daj Bog, da bi bilo vselej tako.

Ali je Obirsko, rojstni kraj profesorja Ludvika Karničarja, tisti čarobni obrazec, ki ga je obdaril z ljubeznijo do slovenske pesmi in besede? O tem naj sam spregovori. Gradec s svojim zgodovinskim spominom zibelke slovenistike je danes drugače zgovoren: Karničarjev Inštitut za slovenski jezik obiskuje petdeset š...