Strašna morija je v majskih dneh leta 1915 dosegla zahodni rob slovenskega etničnega prostora; trpela je tudi Cerkev, predvsem na Goriškem.
Že dogodki v začetku poletja 1914 so v evropske dežele upravičeno prinašali zaskrbljenost. Po sarajevskem atentatu se je napovedoval spopad svetovnih razsežnosti. Ko so avstro-ogrski polki korakali na fronto proti Rusiji in Srbiji, je večina verjela, da bo do božiča že vsega konec. Le malokdo je dvomil o hitri avstro-ogrski vojaški zmagi. Italija, dotedanja zaveznica Avstro-Ogrske, je v začetku avgusta 1914 razglasila nevtralnost. Praktično od začetka vojne so trajala skrivna pogajanja, ki naj bi Italijo potisnila v spopad na eni od vojskujočih se strani. Tedanji papež Benedikt XV. si je zelo prizadeval, da bi jo odvrnil od napada na katoliško Avstrijo. Toda 26. aprila 1915 je bil podpisan londonski sporazum, ki je ob ustrezni ozemeljski nagradi Italijo obvezoval k vstopu v vojno v mesecu dni. Do tedaj je na Goriškem vladal navidezen mir.