Zanimivo, kolikokrat slišimo prav ta stavek: »Kaj bodo pa ljudje rekli?« Kot da vse, kar delamo, delamo samo zaradi drugih, da bodo zadovoljni, da nas bodo pustili pri miru, da bodo o nas povedali samo kaj dobrega, če že bodo kaj povedali. V resnici pa ljudje o drugih ljudeh govorijo zelo veliko. Pravzaprav veliko raje govorijo o drugih kot o sebi. Govorijo tudi najrazličnejše stvari: resnične, takšne, ki so zelo blizu resnice, pa tudi takšne, ki so zelo zelo daleč stran.

Kdor je pameten, bo previdno sprejemal vse, kar sliši o drugih. S tem, bo tudi previdno ravnal. Najhuje je takrat, ko se neresnične »novice« kot blisk širijo naokrog in po poti še rastejo in rastejo … Ljudje se o tem pogovarjajo, uživajo, pri tem pa jim ni treba prav nič premišljevati o sebi, o svojih reakcijah, o tem, kako sploh znamo ravnati z resnico.

Tako začenjamo že čisto majhne otroke navajati na to, da jim zelo veliko pomeni, kaj bodo ljudje rekli o njih. Namesto da bi jih vzgajali v samo...