Te dni smo imeli enkratno priložnost, da bolj natančno opredelimo, zakaj je Vojna zvezd nadpovprečen film. Ampak v kino smo morali dvakrat. Bilo je treba videti še Riddickove kronike. Sveža primerjava med obema fantastičnima spektakloma namreč pokaže, česa je gledalstvo že sito in kaj pravzaprav naredi iz Vojne zvezd uspešen film. Da, tako kot Vojna zvezd tudi Riddickove kronike sproščajo bujno galaktično domišljijo in vzpostavljajo svojo mitologijo newagevskega pridiha. Tudi Riddickove kronike so viteško pretepaške ter politično korektno obrnjene proti silam, ki rušijo demokracijo in sožitje drugačnih. Toda v nasprotju z Vojno zvezd so depsihologizirane, brez globlje čustvene napetosti, sploh premalo izvirne. Riddickove kronike ostajajo v bližnjem sorodstvu z računalniškimi igricami in njihovimi mrtvogledimi junaki. Čustvene identifikacije širokega občinstva ni pričakovati.

Vojna zvezd je almanah in priročnik...