Z imeni je hec. Nekateri starši poimenujejo svojega otroka že pred spočetjem, celo pred poroko, in ga (ali seveda: jo) potem v nosečnosti že ogovarjajo. Drugi še tedne po rojstvu premišljujejo in pretehtavajo, premikajo črke, da bi otrok imel pravilno numerološko ime, ki bi omogočilo pretok življenjskih energij in bla, bla, bla … Sam ne dam kaj dosti na številke in črke, toliko bolj pa na besede, na pomen in vsebino. Že večkrat sem povedal, da trdno verujem v moč besede in za svojo vero najdem pokritje v Svetem pismu, kjer je Beseda v samem začetku (Jn 1,1).

Zvok je prva stvar, ki vdre v otrokovo življenje, v njegov svet, še ko je v materinem telesu. Dokazano je, da rastline različno uspevajo glede na zvoke, katerim so bile izpostavljene. In če je tako z rožicami, ne more biti dosti drugače z nami. Zvočna in vsebinska plehkost popevk, literature, ah, kaj, umetnosti na sploh, s katero se srečujemo danes, seveda povzroča zvočno in vsebinsko plehkost življenja. Zato je ime, i...