Bilo mi je lepo, ker sem se čutil poklicanega. Mislim, da je tako z vsakim človekom, ki ima občutek, da je tam, kamor spada. Ta občutek me stalno spremlja. Za duhovništvo se nisem odločil po naravnem nagnjenju ali po volji katerega koli človeka, marveč na temelju notranjega doživetja, lahko rečem razsvetljenja.
To pa ne pomeni, da mi je bilo kot duhovniku vedno lahko. Kateremu od Boga poklicanemu preroku v stari zavezi je bilo lahko? Kateri izbranec, ki mu je Bog naložil breme »preroštva« v Cerkvi, ni čutil teže tega bremena?

Sveti Avguštin v razpravi O pastirjih pravi: »Mi namreč, ki nas je Bog po svoji dobroti in ne po našem zasluženju postavil na to nevarno in odgovorno mesto, moramo dobro razločevati dve stvari: da smo kristjani in da smo predstojniki. Kot kristjani moramo skrbeti za svoje zveličanje, kot predstojniki pa za vaše.
Morda mnogi navadni kristjani, ki niso predstojniki, pridejo k Bogu po lažji in krajši poti, ker jih pri hoji ne ovira tolikšno breme...