Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Katedrala sestre Fabijole

Objava: 27. 06. 2005 / 22:00
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2009 / 06:13

Katedrala sestre Fabijole

Klicali so jo za Francko. Ko je dopolnila devetnajst let, se je odpravila v Škofjo Loko k loškim nunam, kot so tedaj rekli. Bila je sprejeta, sledila je doba priprave in vse je kazalo, da bo postala kuharica, kar si je tudi sama želela.
Klicali so jo za Francko. Ko je dopolnila devetnajst let, se je odpravila v Škofjo Loko k loškim nunam, kot so tedaj rekli. Bila je sprejeta, sledila je doba priprave in vse je kazalo, da bo postala kuharica, kar si je tudi sama želela. Pa je naneslo drugače. Sestra, ki je oskrbovala prašiče, je nenadoma zbolela in ker v samostanu ni bilo nikogar, ki bi jo nadomestil, so Francko dodelili na to mesto. Vsi v samostanu pa tudi v Poljanski in Selški dolini so jo tako poznali kot svinjsko sestro. Njej se je najprej zdelo nekoliko čudno, da jo tako imenujejo, potem pa se je navadila in nenaravno bi bilo, če bi jo kdo poklical sestra Fabijola.

Njen delavnik se je začel ob zori. Že pred mašo je prišla pogledat v svinjak, se vanj vrnila po maši, odšla h kosilu, če ji ga niso prinesli, se zopet vrnila v svinjak in ostala tam do večerje. Bili so dnevi, ko je morala ponoči dežurati, ko so svinje kotile. Čutila je odgovornost, da niso mladičev pomendrale.
...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh