Šestdeset let je minilo, odkar se je na naši domači zemlji končalo nekaj hudega. Oditi so morali tuji sovražniki naše svobode in narodnega obstoja, ki so storili v vseh pogledih toliko gorja, in prenehalo je medsebojno bojevanje. Svoboda torej in mir! Vendar kakšna svoboda in kakšen mir?! Ob spletu svetovnih dogajanj je komunistična revolucionarna oblast dobila vso prostost, da je nasilno zavladala nad ljudstvom in pokončala rojake, ki ji niso bili po volji, pomorila pa tudi na stotisoče drugih ljudi. Potem je dolga desetletja vladala diktatorsko in ljudje so živeli v strahu. Tako stanje pa ni stanje svobode in miru.

V tistem že daljnem času je poleg prelite krvi domovina izgubljala tudi kri, ki ji je odtekala z množičnim odhajanjem v zdomstvo. Odtekal ji je življenjski sok fizične in duhovne narave. V svet so se izgubljale moči za delo in duhovni razvoj. Prizadeta je bila domovina, odhajajoči pa smo grenko občutili pregnanstvo, ki je že v antični dobi veljalo za najhujše p...