»In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo« (Rim 8,27).

Pavel govori o mišljenju Duha kot o postavi Duha, ki človeka osvobaja »postave greha in smrti« (8,2). Božji Duh, ki pomeni Kristusovo navzočnost v človeku, daje človeku sposobnost izpolnjevati božjo voljo v službi bližnjemu. Postava Duha je v resnici »Kristusova postava« (Gal 6,2). V njej je povzeto oznanilo o zahtevah postave - božje volje, ki jo izpolnjujejo tisti, ki živijo v Duhu. Duh je notranje počelo vsega, kar daje življenje, je temeljno načelo novega življenja in delovanja. Vendar Duh ne nadomesti človeka v njegovih odločitvah. Odpirati se Duhu ne pomeni potopiti se v ekstazo ali v mistična doživetja, temveč v služenje in poslušnost. Edino brezpogojna poslušnost božji volji, ki izhaja iz vere in jo omogoča Duh, usmerja človeka k njegovi uresničitvi in ga osvobaja za življenjski odgovor na božjo zapoved.