O brezposelnosti govorimo v številkah in odstotkih, pozabljamo pa, da se za njimi vedno skrivajo zelo osebne stiske

Šivilji Kristina Špehar (38) in Nada Stegne (45) sta dve izmed tistih 180 delavk črnomeljskega oddelka tovarne Beti, ki so avgusta ostale na cesti. »V razdalji pol kilometra nas je dvanajst, ki smo izgubile službo, to pomeni dvanajst prizadetih družin, in to ravno ob začetku šolskega leta, ko otroci potrebujejo šolske potrebščine,« pove Kristina, ki ima tri šoloobvezne otroke. »Vendar bom dala zadnji tolar, da bom svojim otrokom omogočila šolanje in ne bodo taki ‘reveži’ brez izobrazbe, kot smo mi! Spodbujamo jih, naj se šolajo, kajti brez znanja ne bodo uspeli v življenju. V Beli krajini vse propada.« Povedo, da so pred desetimi leti imeli v Vinici, kraju tik ob hrvaški meji, trgovino z obutvijo, obleko, cvetličarno, trafiko, banko in seveda – v bližnjem Črnomlju kar lepo število tovarn, kjer so služili kruh. Potem pa so se začeli stečaji – tovarne...