Če bi zdaj, ko sem že nekaj časa v pokoju in ko poslušam vedno več zgodb z druge strani, s strani bolnika in njegovih svojcev, začela štu­dirati medicino in spet začela delati kot zdravnica, bi bila še veliko bolj pozorna na marsikaj, o čemer nisem nikoli slišala med študijem medicine in kar se tudi nam zdravnikom takrat ni zdelo posebno pomembno. Na kar nas tudi niso nikoli opozarjali v okviru rednih tedenskih strokov­nih srečanj. In vendar je marsikaj tega, kar spoznavam po toliko letih, zelo bistveno za zdravljenje, za dobro sodelovanje med bolnikom in zdravnikom.
Morda sem tudi jaz kdaj napisala v od­pustnici za kakšnega bolnika: Kontrola ni več potrebna. Verjetno si v tistem času nisem znala predstavljati, kaj to za bolnika pomeni. Zdaj razumem drugače. Zdaj vem, da je kontrola zanj vedno pomembna, tudi takrat, ko zdravnik ne more nič več »narediti«. Kontrola je pomembna tudi ta­krat, ko bolnik samo pride, da se pogovori z zdravnikom. Včasih je to celo več vredno kot druga...