V Družinini Družinski prilogi je bil v letu osamosvojitve objavljen prispevek z naslovom Darilo življenja. Avtorica je v njem opisala obisk pri prijateljih. Starši so tisti dan praznovali obletnico poroke, triletna hči Jasna, ki ji je bila avtorica krstna botra, pa obletnico krsta. Snidenje je bilo res prisrčno. V nekem trenutku je mala Jasna prišla k botri na posteljo in se začela prekopicevati. Kmalu je njeno pozornost pritegnil celofan, ki je razgrnjen ležal v bližini. Sprva se je na njem igrala in izvajala svoje »telovadne točke«, naenkrat pa je vstala in si nadela celofan na glavo. Obrnila se je k očetu. »Dalilo sem,« mu je rekla in razširila roke proti njemu. »Dalilo sem!«

»Ostrmela sem nad otrokovo logiko. Najrajši bi ji zaklicala: ‘Zares, Jasna, čudovito darilo si! Ti in vsak otrok.’ Na dnu pa me je spreletela bolečina. Kdaj pride dan, ko bomo vsakega hvaležno sprejeli, tudi če nepričakovano potrka na vrata našega srca? … Verujem, da nekoč pride dan, k...