Apostol Pavel se zaveda, da je začetek vsakega odnosa in vsake skupnosti drža hvaležnosti. »V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas« (1 Tes 5,18). Ker se prav po zahvali (gr. eucharistía) Bog najgloblje združuje s človekom, se lahko vsaka molitev začne le z zahvalo. Zahvala osvobaja človeka oholosti in ga odpira. Kdor se zmore zahvaljevati, živi izpolnjeno, ker opazi predvsem to, kar ima, in ne tega, kar mu manjka; ker se lahko vedno čudi, ker zanj nič ni samoumevno, ker vse sprejema kot dar, ker v daru prepoznava Darovalca. Ker se zaveda obdarovanosti, želi tudi sam postajati dar. Tak človek je močnejši od trpljenja, ker veruje, da lahko Bog iz vsega, kar mu daruje, naredi dobro, saj »vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu«