Ko se človek povsem odzove božjemu klicu in prepusti njegovemu delovanju, nastane čudovita zgodba. Ena takih se je začela 30. septembra 1904 v Mariboru in končala na Rakovniku 30. septembra 1999; bil je to Andrej Majcen: učitelj, salezijanec, duhovnik, misijonar, čigar stote obletnice rojstva se hvaležno spominjamo.

Bog si ga je pripravljal za svoje orodje. Čeprav so mnogi pričakovali, da bo sledil duhovnemu poklicu, je v Mariboru končal učiteljišče (1923), dobil službo na Radni, v šoli za otroke sirote, za katere so skrbeli salezijanci. Po enem letu je učitelj oblekel talar in postal salezijanec (1925).

Potem se je v njem začel oglašati klic po misijonih. Vendar ga je Bog deset let pripravljal na Rakovniku: študij bogoslovja, vzgojna praksa, razni dopolnilni tečaji za učitelja tehničnih predmetov na obrtnih šolah, vodenje le-teh in končno tudi duhovniško posvečenje (1933).

Tako je dozorel za misijonsko poslanstvo, ki ga je opravljal 44 let, od 1935...