»Spoštovano uredništvo, rad prebiram Družino. Večinoma sem zadovoljen z vsebino, moti pa me rubrika, v kateri objavljate zahvale za uslišanja na priprošnjo naših svetniških kandidatov. Za božjo voljo! Nehajte s tem, saj se smešite. Naša vera vendar ni v tem …« Tako pismo je nedavno prišlo na naše uredništvo. Morda nas je pisec hotel zgolj posvariti, naj se varujemo vraževernosti, naj ne banaliziramo vere. Ko sem ob sklepu leta evharistije v nedeljo, 23. oktobra, spremljal razglasitev petih novih svetnikov na Trgu sv. Petra v Rimu in si zaželel, da bi v tako pomembnem svetovnem avditoriju slišal tudi slovensko ime, mi je na misel prišlo prav to pismo.

Svetništvo med Slovenci ni na posebno dobrem glasu, saj pregovorno pogosto govorimo o »čudnih svetnikih«, malokrat pa o vzorih. Ne verjamem, da ima tako gledanje korenine v reformaciji, ki jo nekateri tako radi privlečejo na dan, ko hočejo obračunati s katoliško Cerkvijo. Morda je imela več vpliva liberalna gonja po odkritj...