Pokopališču pravimo Slovenci »britof«, sicer pa še »grobišče«, »pokojišče«, »žegen«, »cintor«, »božja njiva«. Beseda »britof« je sposojena iz stare nemščine, kjer je »vride« pomenil plot, »einfrieden« pa s plotom obdati. »Friedhof« je torej zgrajen, ograjen prostor.


Največ naših podeželskih pokopališč je bilo urejenih okoli farnih in drugih cerkva znotraj obzidja ali ograde. Grob lahko ogradimo in nanj postavimo nagrobni spomenik in drugo znamenje. Nagrobni simboli morajo biti preprosti in razumljivi. Že sama oblika groba je lahko simbolna. Na nagrobnikih je najpogostejši simbol križ. To ni le pomemben simbol krščanske vere, marveč tudi najslavnejši od vseh geometrijskih simbolov.

Grob spominja na simboliko gore, lahko ima skromne razsežnosti gomile ali pa se dviga proti nebu kot piramida. Vsak grob je skromen posnetek svetih gora, shramb življenja, potrjuje večnost življenj...