Septembra 1905 se je v še nedokončano mogočno stavbo Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano naselilo prvih šestindevetdeset dijakov, ki so se vpisali v prvo gimnazijo na naših tleh s slovenskim učnim jezikom. »Slogo, napredek in pravo krščansko ljubezen naj pomenja napis na čelu Zavodov 'Kristusu, Zveličarju sveta',« je ob blagoslovu veličastne stavbe nekaj dni pozneje dejal škof Bonaventura Jeglič. Prvih trideset dijakov je na osemletni gimnaziji maturiralo leta 1913; do leta 1945, ko je jugoslovanska oblast gimnazijo ukinila, se jih je družbi maturantov med 3136 vpisanimi dijaki (pri tem je treba poudariti, da so se mnogi zaradi težavnosti prepisali na lažje šole) na 31 maturah pridružilo še 742. Med njimi je veliko intelektualcev, ki so zaznamovali slovensko Cerkev, kulturo, umetnost, glasbo, prevajalstvo; zgovoren je podatek, da jih je 279 postalo duhovnikov, med temi so kar štirje škofje (Anton Vovk, Alojzij Šuštar, Janez Jenko, Stanko Lenič), 90 pravnikov, 59 pr...