Zakaj vam je Dostojevski tak izziv? Pred leti ste uprizorili Idiota, zdaj še Brate Karamazove …
Gledališče ne more brez tega, da bi razpravljalo, prikazovalo, razčlenjevalo, študiralo človeka. Vse se vrti okrog človeka, pa če ga pišemo z veliko ali z malo. Psihologija me je že od nekdaj privlačila. Gledališče pa je kraj, kjer se psihologija kaže ne le v esejistični obliki, ampak se kaže v spopadu. Drama je že po definiciji spopad različnih idej, različnih interesov. Kot režiserja so me vedno zanimale človeške zgodbice, kako se v okviru psihologije konkreten lik, konkretna oseba v drami obnaša. K Dostojevskemu me je torej pripeljala nagnjenost, veselje do psihologiziranja, da vrta v lik, v človeka, v osebnost. Po Idiotu sem mislil, da je konec z Dostojevskim, vendar je ravnatelj Drame kar naprej vrtal vame, kako kaj Bratje Karamazovi ... Parkrat sem se spravil k dramatizaciji, pa mi ni in ni šlo. Vse se mi je zdelo zanič in sem spet pustil za nekaj mesecev ... Nekega lepega d...