Krščanstvo človeka pomlajuje, sem si rekel, ko sem prebral pogovora z dvema devetdesetletnima kardinaloma, z nadškofom v Šanghaju Aloysiusom Jin Luxianom in nekdanjim nadškofom v Raveni Ersiliem Toninijem.

Kaj je moral kitajski kardinal v svojem življenju pretrpeti - Rima ni videl od leta 1950 -, si lahko predstavljamo. Dovolj je navesti samo dve številki: osemnajst let zapora in devet let konfinacije. In vendar govori v neki sveži sproščenosti, ko da je doslej živel kot svoboden cerkveni knez. Še več, njegov pogled na življenje in na prihodnost je evangeljsko svetal. Govori o razcvetu krščanstva v svoji škofiji, čeprav ima v Šanghaju le 76 duhovnikov in 115 sester. Ne zavida, nasprotno, čestita protestantom, da so v letih 2003 in 2004 natisnili šest milijonov izvodov Svetega pisma: vse razprodano! Ali bi utegnila kitajska kultura, ki ne pozna osebnega Boga, vplivati na nadaljnjo sekularizacijo v svetu? Kardinal navaja sv. Janeza (»Veter veje, kader hoče …«), potem pa prav...