Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ali podlegamo jezikovnemu genocidu?

Objava: 26. 02. 2005 / 23:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2009 / 06:06

Ali podlegamo jezikovnemu genocidu?

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika, ta je bil 21. februarja, je urad za slovenski jezik opozoril na čedalje večje zapostavljanje slovenščine kot maternega jezika in dodal, da imamo v vedno bolj globalizirani družbi možnost za obstoj in uveljavljanje svojih interesov le, če smo trdno vraščeni v lastno okolje in njegovo kulturno izročilo.

Ali podlegamo jezikovnemu genocidu?

S poimenovanjem stvari, okusov, občutkov in bolj abstraktnih pojmov gradimo svoj svet že kot otroci. Z maternim jezikom dobiva okolje barvo in obliko, odnosi z drugimi pa pomen. Slikovito je moč jezika ponazoril nek literat, ko je dejal nekako takole: Meje mojega sveta so meje mojega jezika. In moj jezik ali jezik vsakega posameznika je materni jezik. Ima posebno moč in razsežnost, saj smo z njim spontano vstopali v okolje in spoznavali življenje. Ko se učimo tujih jezikov, sledimo malce drugačnim potem razmišljanja, odkrivamo drugo kulturo, kar nas bogati in s čimer širimo obzorje svojega sveta. Verjetno pa ob tem ne ponotranjimo jezika tako čustveno, kot smo maternega, v katerem smo poslušali uspavanke.

Materni jezik nas povezuje tudi s skupnostjo in med drugim ohranja kolektivno identiteto, kulturo naroda. Knjige v slovenskem jeziku beremo od leta 1550, ko je Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom utemeljil naš knjižni je...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh