Ali podlegamo jezikovnemu genocidu?
Ali podlegamo jezikovnemu genocidu?
Ali podlegamo jezikovnemu genocidu?
S poimenovanjem stvari, okusov, občutkov in bolj abstraktnih pojmov gradimo svoj svet že kot otroci. Z maternim jezikom dobiva okolje barvo in obliko, odnosi z drugimi pa pomen. Slikovito je moč jezika ponazoril nek literat, ko je dejal nekako takole: Meje mojega sveta so meje mojega jezika. In moj jezik ali jezik vsakega posameznika je materni jezik. Ima posebno moč in razsežnost, saj smo z njim spontano vstopali v okolje in spoznavali življenje. Ko se učimo tujih jezikov, sledimo malce drugačnim potem razmišljanja, odkrivamo drugo kulturo, kar nas bogati in s čimer širimo obzorje svojega sveta. Verjetno pa ob tem ne ponotranjimo jezika tako čustveno, kot smo maternega, v katerem smo poslušali uspavanke.
Materni jezik nas povezuje tudi s skupnostjo in med drugim ohranja kolektivno identiteto, kulturo naroda. Knjige v slovenskem jeziku beremo od leta 1550, ko je Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom utemeljil naš knjižni je...