Konec lanskega leta je svet preplavila novica o neznanskem potresu južno od otoka Sumatra v Indoneziji. Ni še izračunano, in kdo ve, če sploh kdaj bo, koliko človeških žrtev je zahteval predvsem popotresni val, ugibanja pa se sučejo okrog tristo tisoč. Škoda na obalnih področjih je tako velika, da presega vse možne ocene. Sredstva obveščanja so o tem veliko poročala. V Družini sem naletel na tri članke o tej izredni katastrofi. V vsakem je bilo nekaj povedano, a čutim potrebo, da dodam nekaj svojih misli.

Zakaj je Bog dopustil smrt toliko ljudi?

Za odgovor je treba poseči v daljno preteklost, v čase stvarjenja človeka in pojava izvirnega greha, kakor nam o tem poroča Sveto pismo. Iz vsega, kar je tam rečeno, sledi, da je vsak človek že na dan svojega rojstva zapisan smrti. Torej bi vsi, ki so postali žrtve cunamija, enkrat umrli. Eni prej, drugi pozneje, nekateri mirno, drugi tragično in morda nasilno. Čez toliko in toli...