Domoljubnim vzklikom, s katerimi je v četrtek, 23. februarja, prof. Tomaž Pavšič začel Gregorčičev večer v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, sta ubrano odpevala oktet Simon Gregorčič ter recital izbranih pesmi. Njegovi verzi »Bog živi vse Slovene / pod streho hiše ene!« so želeli biti odmev tudi drugim obletnicam: pred petnajstimi leti je bila razglasitev samostojne Slovenije in prav toliko let je minilo tudi od ustanovnega zbora Svetovnega slovenskega kongresa.

Profesor Pavšič, gost Večera izza kongresa (kulturne večer s tem naslovom prireja Svetovni slovenski kongres), je orisal Goriškega slavčka v preroški moči njegove poezije, saj je slovensko državno samostojnost napovedoval kot »vstajenja dan«, kot legendo, tako kot so že zdavnaj prej postali »legenda njegovi rojaki, ‘jogri tolminske pravice’, kot je puntarje imenoval Pregelj, in kot so pozneje postali legenda štirje bazoviški mučeniki, pa Lojze Bratuž, junak Vojko in še...