Zelo pogosto imamo občutek, da bi bilo treba storiti še kup stvari, pa tega preprosto nismo zmogli. Zmanjkalo nam je časa in energije. Potem pa živimo nezadovoljni, zdi se nam, da bi nekaj morali, pa tega nismo. To se lahko vleče skoraj skozi celo življenje. In nazadnje tako nezadovoljni še umremo. O tem bi morali pogosteje razmišljati in se tudi spraševati, kaj pa je tisto bistveno za naše življenje, kaj je tisto, česar res ne smemo opustiti. Je to prah v hiši? Je to perilo, ki mora biti vsakokrat vzorno zlikano? Pa seveda še sto in tisoč stvari, ki nas zaposlujejo in za katere nam potem zmanjka časa.

Prav o tem smo se v neki družbi pogovarjali s staro gospo, ki je pred dobrim letom praznovala osemdeseti rojstni dan. Zelo urejena gospa je in takole je priznala: »Ko sem bila stara osemdeset let, sem spoznala, da ni nujno, da je vse narejeno, da je vse pospravljeno. Zdaj laže živim in imam čas za bolj pomembne stvari. Zdaj delam bilanco svojega življenja, zdaj ločim tisto, k...