Ko so sodobni tehnični pripomočki v prejšnjem stoletju preplavili slovenska mesta in vasi, je v hišah in gospodarskih poslopjih zmanjkalo prostora za likalnike na oglje, burkle, cepce, staro pohištvo, mlatilnice, vozove ... Ti predmeti so šli na podstrešja in v zaprašene kote temačnih lop, pozneje pa so številni med njimi končali na odpadu ali v rokah redkih ljubiteljev starin. Danes, ko se je nekritično navdušenje nad napredkom nekoliko poleglo, se marsikomu močno toži po lahkomiselno zapravljeni dediščini naših prednikov. Je že tako, da znamo stvari ceniti šele takrat, ko jih nimamo več.
Kolarstvo ter vozno in podkovno kovaštvo so obrti, ki so danes že zgodovina. Nekoč pa si življenja brez teh dejavnosti skorajda ni bilo mogoče zamisliti, saj so bile to servisne službe cestnega prometa, ki so mu dajale pečat konjske vprege. Takrat so hitrost drugače pojmovali kot danes. Odveč je primerjati tedanja merila z današnjimi, saj bi se ob...