Janez Drnovšek je bil najprej udeleženec in sotvorec velikopoteznega ateističnega projekta (predsednik predsedstva SFRJ v času njene agonije), v drugi fazi je bil glavni v preurejanju družbe po podobi in sličnosti boga denarja (predsednik vlade RS v času tranzicije), zdaj spoznava, da oblast in denar ne rešujeta človeštva ter asketsko tipa po nadnaravnem (predsednik RS in ustanovitelj Gibanja za pravičnost in razvoj). Na sebi je opravil trifazno pot, ki je simbolna pot nekega civilizacijskega preloma in ponazarja »dramo ateističnega humanizma«, kot bi rekel veliki teolog in navdihovalec zadnjega vesoljnega cerkvenega zbora H. de Lubac.

Drnovšek je znotraj te drame na svojstven način – kot politik, človek in Slovenec. Pozitivni učinki njegovega delovanja so predvsem na splošni humanitarni in dialoški ravni naše družbe. Predsodkov z ene in druge strani bo po Drnovškovem preobratu manj.

Kristjani pa seveda ne bomo kupili vsega, kar ponuja. Zavedamo se, da so njegove s...