Veselje, ki ga človek užije ob svojih otrocih, je neprimerljivo in je nedvomno nekaj najlepšega, kar se ti v življenju lahko pripeti. In če se še tako trudiš biti nepristranski, boš svojega otroka, razumljivo, vedno gledal na poseben način. Seveda si boš prilastil tudi njegove dosežke, saj je uspeh tvojega otroka tvoj uspeh. Prav tako tudi neuspeh, čeprav je to teže priznati.

Ker so moji potomci še majhni, me, tako upam, večji uspehi še čakajo, čeprav se trudim, da jim ne bi »zastrupil« src s svojimi načrti. Kljub temu da so majhni, pa jim kdaj pa kdaj uspe že kaj velikega, kaj takega, da ti srce vztrepeta in zastane. Na primer: ko se je Matiju polomila »gromska sablja«, ki mu jo je prinesel Miklavž, in je fant prav neutolažljivo jokal, se je Kristina ponudila, da mu kupi drugo, s svojim denarjem, ki ga v »šparovčku« hrani za kolo. Prav zares! Samo, da ne bo več žalosten.

Ne bom skrival veselja in ponosa, saj ga Bog Oče tudi ni. Ko je njegov Sin prejel krst, ko je...