Leta 1982, štiri leta po rojstvu prvega otroka iz epruvete, je znanstvenik R. G. Edwards, »oče postopkov umetne oploditve«, zapisal: »Kmalu bo umetno spodbujanje jajčnikov omogočalo, da bomo imeli tri, štiri zarodke in več: dva bomo prenesli v mater, druge pa bomo lahko preučevali. (…) Vztrajam pri potrebnosti laboratorijskega raziskovanja razvoja, da bi izboljšali pomoč pri neplodnosti in pri dednih boleznih ter poglobili poznavanje kliničnih in drugih znanstvenih problemov.« Njegove zahteve so bile tako silne in vztrajne, da je angleška državna komisija za etično presojo Warnock podala svoje mnenje. Lastnim razumskim zaključkom navkljub, da gre vse od oploditve dalje za človeška bitja, je izjavila: »Kljub medsebojnemu razhajanju na tej točki nas večina (16 od 23) priporoča, da bi zakonodaja morala omogočati raziskovanje na vsakem zarodku, ki je nastal z umetno oploditvijo, in sicer vse do konca 14. dneva razvoja, vendar pod pogoji, ki bi jih določala državna komisija za izdajanje...