Bilo je na potovanju, ko me je neki mož vprašal, zakaj Jezus kar nekajkrat v evangeliju prepove svojim učencem, da bi drugim govorili, da je on Kristus (prim. Mr 8,29–30). »Le zakaj, če jim tudi naroča, naj gredo oznanjat evangelij po vsem svetu?« je zanimalo sopotnika.

Med enim in drugim Jezusovim naročilom se je zgodil zelo pomemben dogodek. Velika noč! Jezus jo v današnjem evangeliju namreč tudi napove: »Začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, veliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal« (31). Kristus napove višek svojega poslanstva, saj je prav s svojo veliko nočjo, s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem odrešil človeštvo. Peter, ki je v besedah zaznal poudarek na trpljenju in smrti, je začel Jezusu braniti, da bi se podal v to. V podobni skušnjavi se lahko znajdemo tudi mi, da bi Jezusove besede razumeli le kot napoved trpljenja in jih zato zavrnili.

In vendar gre pri teh...