Nekega rabina je pred poroko obiskal mlad par, da bi se dokončno dogovorili o obredu. Ženin je predlagal: »Ali bi imeli kaj proti, če bi midva pri poroki namesto, da bi rekla, da si obljubiva zvestobo 'vse dni življenja', to je do smrti, dejala, da do takrat, 'dokler bo trajala ljubezen'? Pogovarjala sva se in si bila edina, da bi v tistem trenutku, ko bi drug do drugega ne čutila več ljubezni, bila najina dolžnost, da greva narazen.«

Rabin je odgovoril: »Ne, nič ne bomo spreminjali. Oba veva, da je danes v svetu veliko ločitev in da danes številni zakoni ne trajajo do trenutka, ko zakonca loči smrt. Toda nekaj bi vama rad položil na srce. Če bosta stopila v zakon z namenom: 'Če ne bo šlo, se pač ločiva', potem skoraj z gotovostjo trdim, da se bo to tudi zgodilo: šla bosta narazen. Spoštujem vajino iskrenost, a morata se zavedati, da zakonska obljuba ni samo obojestranska pripravljenost živeti skupaj, ampak obljuba, da bosta sprejela težave in nesporazume, ki so nujn...