Na podlagi stavka, da »gre laže kamela skozi šivankino uho, kakor pride bogataš v Božje kraljestvo« (Mr 10,25) in podobnih sporočil v današnjem evangeliju, se je rodilo kar nekaj poenostavitev evangeljskega sporočila v slogu: Materialnost je slaba, treba je skrbeti za duhovnost. Ne skrbite za gmotne stvari, ki nič ne veljajo! Ugovori proti tem poenostavitvam so na dlani. Enega vsi poznamo: »Zakaj pa ima Cerkev toliko posesti? Zakaj popravlja cerkve in skrbi za premoženje, če pa materialnost nič ne pomeni!«

V tradiciji Cerkve se je porodilo več tehtnih razlag evangelija o odnosu do gmotnih dobrin. Tokrat naj postrežem z več kot tisoč tristo let starim besedilom, ki ga je napisal Maksim Spoznavalec, ki je umrl leta 662 v izgnanstvu na Kavkazu: »Trije so vzroki za ljubezen do denarja: ugodje, nečimrnost in pomanjkanje vere. Najtežji od vseh je pomanjkanje vere. Pohotnež ljubi denar, da bi ga zapravil za užitke. Nečimrn zato, da bi si pridobil slavo, človek, ki mu manjka vere,...