Nekoč je živel človek, ki si je iskreno prizadeval za sveto in pobožno življenje. Odpravil se je k rabinu, da bi ga vprašal za svet. Učitelj se je razveselil njegove želje po svetem življenju ter ga je vprašal:

»Kako pa si živel doslej?«

»Mislim, da kar dobro,« je odvrnil mož.

»Kaj misliš s tem, ko praviš dobro?«

»Nisem prekršil nobene zapovedi,« je dejal prizadeven človek. »Božjega imena nisem izgovarjal po nepotrebnem. Gospodovega dne nisem oskrunil z delom. Nisem žalil očeta in matere. Nikogar nisem ubil. Nisem varal žene. Nič nisem ukradel. Proti nobenemu nisem krivo pričal. Prav tako si nisem poželel žene ali dobrin bližnjih ljudi.«

»Torej nisi prelomil nobene zapovedi?« je vprašal rabin.

»Tako je,« je ponosno odvrnil mož.

»Pa si izpolnjeval zapovedi?« ga je še vprašal učitelj.

»Kako misliš?« je bil v zadregi obiskovalec.

»Mislim, če si slavil Gospodovo ime? Ali si posvečeval Gospodov dan? Si spošt...