»V puščavi je prišla Božja beseda Janezu.« (Lk 3,2)

Hrup je sestavni del našega življenja. Zjutraj me zbudi glas radijskega napovedovalca, že v nekaj minutah izvem glavne podatke o komaj rojenem dnevu. Mogoče se celo jezim, da vreme ni tako, kot so ga vremenoslovci napovedovali sinoči v zadnji televizijski oddaji, preden sem odšla spat. Obleči bom morala nekaj čisto drugega, kot sem si zamislila. Dragocene jutranje minutke zdrsijo ob reklamah, ki jih prepoznam že ob prvih besedah vsiljivega glasu.

Tudi čez dan ni dosti bolje. V službenem okolju so glasovi drugačni. Pravi izbruh besed v prostem času odmora in besedovanje posameznika v času pouka na tak ali drugačen način zahteva vso notranjo pozornost na zunanje dogajanje. Kruh kupim v družbi zvočne kulise, ki se je včasih sploh ne zavedam več. Kadar se odločim za kavo v lokalu v družbi prijatelja, resnično pomislim, kje je glasnost taka, da se je mogoče pogovarjati.

Božja beseda se je Janezu Krstniku z...