Podobni odzivi so zelo pogostni. Ali sploh še znamo razlikovati bistveno od nebistvenega? Ali ne velja tudi za mnoga druga področja, da nam življenje grenijo obrobne stvari? Saj ljudje ne prihajajo zaradi postrežbe, ampak zaradi srečanja. Kdor bi prihajal samo zaradi postrežbe, lahko mirno odpade.

Ob tem mi je prišlo na misel, kako smo, štiričlanska družina, sedemnajst let živeli na glavni železniški postaji v Ljubljani. V dvosobnem stanovanju brez kopalnice in s straniščem na hodniku; uporabljalo ga je pet strank. K nam je vsak dan prihajalo veliko ljudi. Takšni, ki so zamudili vlak, ki so morali na stranišče, ki so se hoteli pogreti, ki so hoteli kaj spraviti, pa tudi takšni, ki so se želeli samo pogovoriti. Pogosto smo tudi koga prenočili. Enkrat jih je bilo enajst hkrati; spali so vsepovsod, tudi na tleh. Od otroštva dalje mi je ostalo, da povsod, kamor pridem, proučim, koliko ljudi bi lahko tam prenočevalo. To mi je dalo pečat tudi za pozneje. V mojem stanovanju je ved...