Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Križ s karikaturami

Brane Senegačnik
Za vas piše:
Brane Senegačnik
Objava: 25. 02. 2006 / 23:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2009 / 06:30

Križ s karikaturami

Danes je težko ne govoriti o karikaturah, bi lahko parafraziral rimskega pesnika Juvenala, ki je nravem svojega časa polaskal z mislijo, da je o njih težko ne napisati satiro.

Vrtiljak miselnih klišejev in lajna fraz, ki ju v zvezi s karikaturami, pomenom simbolov, verskimi čustvi in svobodo izražanja v neskončnost vrti večina medijev, skoraj kličeta po satiričnem stilu, po zbadljivem pisalu, ki ga je Juvenal predal kasnejšim stoletjem kot štafeto z grenkim družbenokritičnim zdravilom.

A morda ima bolj prav Alenka Puhar, ko pravi, da bi bilo na splošno v pisanju (katoliških medijev) potrebno več humorja: humor je namreč izraz razumevanja, distance do samega sebe in obzirnosti oziroma pozitivne naravnanosti do drugega. Toda humor takšno samodistanco in razumevanje predpostavlja tudi pri bralcih in sogovornikih, zato je z njim križ, ko pride do nasilja, ko začnejo goreti simboli, cerkve in hiše, ko se izrekajo smrtne obsodbe. Reakcije »cerkvenih krogov« na objavo za muslimane žaljivih karikatur preroka Mohameda in z njimi izzvano nasilje so v glavnem izražale veliko razumevanje za prizadetost muslimanskih vernikov. To je skorajda samoumeven izraz...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh