Vsi poznamo rek: Zdrav duh v zdravem telesu. Še v šoli smo o tem govorili. Seveda ta rek še kako drži, za oboje je treba skrbeti. Pa je tudi tu je potrebna prava mera.

Kaj vse ljudje naredijo za svoje telo, tudi v prepričanju, da bo potem tudi z njihovim duhom vse v redu. Tečejo, tudi po nekaj ur na dan, hodijo v fitnes, plačujejo masaže, pazijo na vsak grižljaj, ki ga dajo v usta, pa še in še. Če povemo na kratko: zelo, zelo zdravo živijo. Vsaj prepričani so, da je tako. Pogosto so prepričani tudi, da jih bo tak način življenja obvaroval pred boleznijo, ki pač ne sodi k zdravemu duhu. Ne bi govorila o tem, kaj vse se potem dogaja ljudem, ki tako mislijo. Tudi zbolevajo in tudi umirajo, včasih tudi z mislijo, kaj je narobe z njihovim duhom, da to dopušča.

S kolegom, ki je že nekaj let na invalidskem vozičku, se večkrat o tem pogovarjava. Zelo delaven je, opravlja svoj poklic, veliko piše. Vedno znova ga občudujem....