V lovu na beljakovinske prvake se bomo tokrat ustavili pri kvinoji. Slišite to ime prvič? Kvinojo po uporabnosti podobno kot ajdo uvrščamo med žita, četudi to ni. Seme do neke mere spominja na kuhano proseno kašo, le da je seme ploščato in spiralasto zavito. Ima izrazit okus, morda malce spominja na dimljena živila. Ta starodavna rastlina je v zadnjih letih našla pot do naših prodajnih polic. Zaradi neverjetnega bogastva beljakovin in rudnin naj se čim pogosteje znajde tudi na naših krožnikih.

Inki so gojili kvinojo (izvirno se izgovori »kinwa«) na terasastih poljih v Andih v Peruju, Boliviji in Čilu. Kakor pred 3000 leti jo tam gojijo še danes. Inki so jo imenovali »mati vseh semen« in so jo častili po božje. Vsako leto je inkovski poglavar ob solsticiju z zlato žlico posadil seme kvinoje. Z rastlino so ravnali res gospodarno. Zrnje so mleli v moko za kruh in piškote, liste so uporabljali kot zelenjav...