Nekega dne v začetku osemdesetih let pride k hiši mojster za centralno kurjavo. Nič hudega sluteči šolar se skuša pred neznancem pohvaliti z mizarsko veščino svojega očeta, ki je umetelno sestavil klop okrog kuhinjske mize. Prešibek je in ne uspe mu pokazati, kako domiselno je napravljena. Prostor pa se je spodletelemu poskusu navkljub v trenutku nabil s prav posebnim tesnobnim ozračjem. Kot takrat, ko so odrasli velikih in ugaslih oči pozaprli okna, sedli krog mize, poslali otroke ven, v zraku pa so brnele pritajene besede Rog, Šentvid, vrnjeni ... Katastrofe torej ni bilo, bilo pa je dovolj, da so kmalu po tem dogodku fantu zaupali skrivnost, ki jo je klop nosila v svojih skoraj nedostopnih nedrih. Niso bile krogle za bombardo, ni bila marihuana, ni bil Bin Laden. Bile so knjige. Knjige, zavite v papir za šolske zvezke in porinjene v plastično vrečko. Med njimi povest pisatelja Karla Mauserja Ljudje pod bičem; napeta zgodba o ljubezni, prebičani od vojnega in povojnega časa. Prist...