Pri temeljnih postopkih oživljanja je reševalec lahko katera koli oseba. Namen temeljnih postopkov oživljanja je ohranjanje zadostnega krvnega obtoka in dihanja, dokler nam ne uspe razrešiti vzroka srčnega zastoja. Pri temeljnih postopkih oživljanja reševalec ne potrebuje posebnih pripomočkov ampak le svojo glavo, roke, noge in glas, da pokliče dodatno pomoč.

Preden pa reševalec pristopi k navidezno nezavestnemu bolniku, se mora prepričati, da se ne izpostavlja neposrednim nevarnostim, kot so elektrika, plin, promet in podobno. Posebna previdnost je potrebna pri reševanju iz vode.

Če je žrtev zastrupljena s cianidi ali žveplovodikovimi plini, je potrebno vsako umetno dihanje izvajati tako, da reševalec ne pride v stik z izdihanim zrakom žrtve, na primer z masko z nepovratnim ventilom. Pri nekaterih drugih zastrupitvah (močne kisline in lugi, organofosfati, parakvat) se strup zlahka resorbira skozi kožo ali dihala. V teh primerih se mora reševalec možnosti zastr...