Predsednik nemške škofovske konference kardinal Karl Lehmann je v cerkvenem listu svoje škofije Mainz Vera in življenje (Glaube und Leben) opozoril na »lepoto in slovesnost« maš po pokoncilskem obredu v katoliški Cerkvi. S tem, ko se je zavzel za prenovljeno obliko bogoslužja, enega izmed pomembnih sadov drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (1962 – 1965), je odgovoril tudi na pobudo nemških izobražencev, tako imenovani Manifest, ki so se zavzeli za »uradno dopustitev maše v latinščini«; torej takšnega mašnega obreda, kakršen je bil v veljavi leta 1962, sme pa se ga v posamičnih primerih uporabljati le, če to posebej dovoli krajevni ordinarij. Pobudnik Manifesta je bonnski jezikoslovec Heinz Lothar Barth, podpiralo naj bi ga več kot petdeset znanstvenikov in umetnikov, vendar so nekateri pozneje, ko so bila objavljena njihova imena, to zanikali.

Kardinal Lehmann je povedal, da je »božji duh« v vseh časih navdihoval tudi oblikovanje mašnega obreda. Priznal je, d...