Timothy Radcliffe, angleški dominikanec, ki predava na oxfordski univerzi, se v enem svojih zadnjih del, v katerem govori o izzivih krščanstva v sodobnem času, sprašuje, kje je temeljna težava, da se v novih duhovnih iskanjih, ki so vedno bolj pogostna in zanimiva za sodobnega iskalca, mnogi zanimajo za vsa mogoča druga verstva in razno »koktajl religioznost«, krščanstvo oziroma Cerkev pa ostajata nezanimiva in jih ne nagovarjata. Postavlja si vpraša­nja, ali to krščanstvo morda le ni postalo preveč utru­jeno in naveličano. Ali nas kristjane vera res osvobaja in prinaša novo upanje? Ali se zavedamo, da kot oznanjevalci ne moremo in ne smemo postav­ljati v središče sebe, kot da mi dajemo vero (in smo potem vedno razočarani in pesimistični), ampak da smo poslani predvsem k temu, da v bližnjem odkriva­mo to, kar je Bog položil v vsakega človeka na tem planetu, tisto božje, luč, božjo podobo, tisto večno lepoto bivanja? Ali smo zares velikonočni kristjani ali pa vse preveč godrnjamo, vi...