Nekoč je bila razpisana denarna nagrada za vsako ubito vidro, saj je bila kot ribojedka trn v peti ribičem, z njenim krznom pa so se rade ogrinjale gosposke dame. Na videz neuklonljiva je dokaj uspešno kljubovala brezobzirnemu preganjanju, ko jo je na koncu spravilo na kolena onesnaževanje voda in reguliranje rečnih vodotokov. Danes je že marsikod v Evropi izumrla, kjer pa se je znova pojavila, je s tem prižgala drobno lučko upanja, da se njena zgodba morda le še ni iztekla.

Vidra (Lutra lutra) se je med kunami najbolje prilagodila življenju v mokrem elementu. Na kopnem je sicer neokretna, ko pa jo opazujemo v vodi, se lahko prepričamo, da v plavanju ne zaostaja za bitji, ki so ustvarjena za življenje v vodi in največkrat pristanejo na njenem jedilniku, ribami. Vidrino telo je v celoti prilagojeno plavanju, tako po obliki, ki je izrazito hidrodinamična, do nog, opremljenih s plavalno koži...