Psalmist je navdušen nad močjo božje besede in vzklika: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi« (Ps 119,105). Psalmist vabi tudi nas, da bi se odprli besedi Svetega pisma, jo gledali in z njo molili, da bi nam spremenila življenje in približala božjo navzočnost.

Do koncila in tudi še kasneje je bila med katoličani beseda Svetega pisma precej oddaljena. Razlagalci so v svojih težkih študijah marsikdaj pozabili, da ne gre le za človeško, ampak tudi za božjo besedo. Koncilski očetje pa so močno naglasili vlogo Svetega pisma pri liturgiji, v obhajanju zakramentov in v osebnem življenju. S tem se je tudi začela vse pogosteje oglašati želja, da bi ob znanstveni razlagi upoštevali tudi njen duhovni pomen in jo brali v luči Jezusa Kristusa.

Pri molitvenem branju, čemur pravimo tudi lectio divina, počasi vstopamo v Sveto pismo, ki nas vedno bolj življenjsko nagovarja. V njem se srečujemo z Jezusom in njegovim odrešenjem, ki prinaša notranjo os...